Зырить аржан for Козаки 3

[[Стопа:Козаки 3.jpg|alt=|thumb|
{| class="wikitable" style="float:right;"
|-
|Rozrobnik||[[Украина|Ukraina]]    [[GSC Game World]]
|-
|Vydaljnik||[[Украина|Ukraina]]    [[GSC Game World]]
|-
|Mandra||strateggia vo rijaljnom veriomi
|-
|Tavcan||Microsoft Windows, Linux
|-
|Danka vyhodu||20 revuna 2016
|}          
]]
'''«Kozaki 3»''' ([[Украинской говор|ukr]]. ''Козаки 3, [[Аглицкой говор|aglick.]] Cossacks 3'') — ššotšyčna jigra vo mandre strateggi vo rijaljnom veriomi, rozrobotanna vukrajinskim shodbiššem GSC Game World ji vynovna 20 revuna 2016 godu dyk. Kako ji prošedly jigry čeredy, dejsva tretjoj postati dejatsa vo XVII—XVIII stogoddiah, a sama jigra prijavliatsa peredejkoj pervoj postati ([[Kozaki: Jewropejski vojny]]).
==Jigrova motorozka==
Tradizionno glia postati, jigrun upravliat rattiami ji selitjboj glia jih poddoržki dyk. Kondovinna jigrova motorozka ajdat na priamozakutovannyh čortiožah so kovuzami, logami, kameninami, urmanami ji na družnyh zemiah dyk, kotory zatajenny vo tjome «[[Moroč vojny|moroči vojny]]» dyk. Glia razvittia selitjby robotat vesniaki, kotoryh jigrun otprovadit ali goroditj labazy, li dobuvatj zasoby dyk. Dale dejutsia jatnymi se novy labazy ji rati, potomu byvajetsa močnostj začatj boji suprotiv voroga so šlyndoj jizžytj vo ali krotanutj zadaču dyk. Jigrunu vydvigatsa jizliub jiz malovatyh narodnosej: awstrijcov, francuzov, prusakov, saksoncov, bavarcov, agličanov, jespancov, rosejcov, ukrajincov, poliakov, turkov, alžyrcov ji venecyancov. Kondoviny jigry po-za jih rovny, roznosj dejetsa vo jih dizajne, votrosteljnyh vojah ji jih možlivosiah dyk.


Na goroženne labazov, zakaz novyh vesniakov ji vojov ji jih diagnovanne jizmotyvajutsa zasoby. Jih jesj siovo 6 zyrjov: lesina, taš, harči, altyn, ugolj da kanjga. Lesina dobuvatsa vot šalgi lesinov ji korystovatsa, perva deja, glia gorožennia labazov dyk. Harči gonodobiat na pajah krug vetriankov (glia začala namolot dolžon doroditjsa), ali na vudiobah. Harči nužony glia najmovannia vesniakov da vojov. Taš nužon glia gorožennia kazačnyh labazov. Dobuvajutsa vesniakami na jurovah tašov-teh dyk. Lesina da taš otprovadiutsa vesniakami na zavozni-te. Altyn, ugolj da kanjga dobuvajutsa jiz urynonarožennjov, na kotoryh nužono jizgoroditj kopaljniu. Novy vesniaki najmovajutsa vo gorodskom majdane, a voji ji ratj roznyh zyriov — vo petarnyh glia jentovo goroženniah, kotorye kličutsa huvaranami. Jesj limit na kliaššotskuju kokosj naseljsva vo selitjbe dyk. Kliaššotska kokosj naseljsva pribuvatsa so gorožennjom jizbov.

== Zagarnovanny dopolnennia ==
''Deni veliččia'' ([[Аглицкой говор|aglick.]] Day of Brilliance) — vyvuno 13 studenia 2016 godu. Dodavat poljsku campanniu, 5 pribymnyh dejanskih scenarriov, novyh junitov glia viotošnyh narodnosej ji voššo dve novyh: Dannia da Nediorlandy.

''Vozhojenne do slavy'' ([[Аглицкой говор|aglick.]] Rise to Glory) — vyvuno 16 liutenia 2017 godu. Dodavat prussku da švecku kampanni, novyh junitov, zatosiovonny čortiožy, novy scenarri ji dve novyh narodnosi: Bavarria da Saksonnia.

''Storoža Vysokokamninny-toj''  ([[Аглицкой говор|aglick.]] Guardians of the Highlands) — vyvuno 12 svetenia 2017 godu. Dodavat trettiu šotlandsku kampanniu, novyh junitov da ''Ličnovo pommožnika'', a toježe narodnosj ''Šotlanddia'' glia mnogojigruna da novoj savundtrek.

''Šliah do čudnosi'' ([[Аглицкой говор|aglick.]] Path to Grandeur) — vyvuno 16 travenia 2017 godu. Dodavat zabavliatjsa vo turecku da jespansku kampanni, dodavat hriaššny čortiožy, a toježe dve novyh narodnosej glia mnogojigruna-tovo: Čudejšyna (vona ža Vengria) da Portugalliu.

''Altynno stogodde-to'' ([[Аглицкой говор|aglick.]] The Golden Age) — vyvuno 24 serjpenia 2017 godu. Dodavat vospevanne dejanskih pobojov so doljničesvom do 8 jigrunov, nediorlandsku kampanniu da novy vodinošny scenarri, Švajcarriu da Pijemont glia mnogojigruna da novoj savundtrek.

== Narodnosi ==
Awstrria, Alžyr, Agllia, Bavarria, Jespannia, Nediorlandy, Reč Pospolita (Poljša), Roseja, Vukrajina, Franccia, Šotlanddia, Saksonnia, Pijemont, Venecyja, Čudejšyna (Vengria), Portugallia, Dannia, Šveccja da Osmany (Turccia).

== Govor ==
[[Аглицкой говор|Aglickoj]], nemeckoj, jespanskoj, jitallianskoj, [[Польской говор|poljskoj]], portugaljskoj, braziljskoj portugaljskoj, rosejskoj, tureckoj, [[Украинской говор|ukrajinskoj]], francuzkoj, [[Чешской говор|češskoj]].